Vetrne police v Raduhi

Na razcepu nadaljujemo v smeri zavarovane poti. V prvem žlebu oz. ko opazimo kamenje zavijemo levo. Za orientacijo so nam lahko “Brenini joški” – zajeten skalen previs na desni strani. Nadaljujemo dokler ne naletimo na skalno zaporo oziroma skok, ki je obenem tudi najtežji del smeri (IV).

Zelo okviren potek smeri. Pristopimo po žlebu.

Možnih je več variant, opisujemo dve. Naravnost čez skalni skok – za varovanje je na voljo klin. Skalni skok lahko obvozimo tudi cca. 10 metrov levo, kjer je za varovanje prav tako nameščen klin.

Pri stiku z Mihovo smerjo opazimo sveder, nekaj metrov višje pa še klin. Na tem mestu se skala drugič postavi malo bolj pokonci. Nato po približno 60m izplezamo na vrh Srednje Raduhe.

Opis smeri na plezanje.net

Težavnost: IV/II-III
Dolžina smeri (m); 185
Prvi preplezali: Lojze Krager,Ivan Plešnik,miha Rigl,Štefan Trbovšek
Nadmorska višina izstopa (m): 2029
Pozimi od 40 do 60 stopinj naklonine.
Opremljenost smeri: Smer ni opremljena. V obeh detajlih je za morebitno varovanje na voljo klin.

Besedilo je zgolj informativne narave in nujno ne odraža trenutnega stanja smeri.

 

 

 

 

 

Ovčja pot okoli Raduhe in Herletova pot

Zapis in fotografije: Nace Štruc

Še obstajajo poti, kamor le redko stopi človeška noga. Ena izmed takšnih lepotic je tudi pot okoli Raduhe. Pričnemo pri Bukovniku, nato do Grohota, od tukaj pa imamo več možnosti. Vsak izbere svojo. Načeloma gre za pot pod ostenjem Velike Raduhe vse do bivaka Planika, pot pa lahko podaljšamo do Račkih vrat. Tam se priključimo Herletovi poti, ki nas po lepem grebenu pripelje na vršna pobočja Velika Raduhe. Veličastna tura! Fotografije so nastale konec julija 2018.

Gore in novice s hribov – Vzponi.si.

« 1 of 2 »

 

 

Koroške gore – osnovne informacije

Uršlja gora

Uršlja gora ali Plešivec je razgledna gora med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Na vrhu oziroma malo pod njim stoji cerkev Svete Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Na vrhu pa ne stoji samo cerkev ampak tudi prijeten planinski dom pred katerim je večje število klopi in miz. Od doma pa se lahko povzpnemo še na manj kot pet minut oddaljen vrh Uršlje gore na katerem stoji križ in razgledna plošča. Med domom in vrhom pa so postavljeni oddajniki, ki so vidni skoraj z vseh sosednjih vrhov. Uršlja gora je priljubljena izletniška točka tudi med kolesarji saj na vrh pripelje za promet zaprta gozdna cesta.

Vir: hribi.net

Raduha

Raduha je 2062 metrov visoka gora v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alpah, od osrednje skupine ločena z globoko sotesko Savinje. Njeno vršno podolgovato sleme poteka in se zložno dviguje v smeri severovzhod – jugozahod, iznad katerega se dvigujejo posamezni vrhovi, od najnižjega Jelovca (1845 m), srednjega Laneža (1925 m), do visoke Male Raduhe (2029 m) in najvišjega vrha Velike Raduhe (2062 m).

Njeno jugovzhodno pobočje je na vršini strmo, pokrito s travo in nizkim ruševjem, zložnejši srednji del je pokrit z redkim macesnovim gozdom, v tem delu pa ležijo tudi planine Arta, Javorje, Kal in Loka; na slednji stoji planinska postojanka Koča na Loki (1534 m). V zahodnem delu pobočja na višini 1500 m leži Snežna jama, najviše ležeča slovenska turistična jama. Nižje prevladuje smrekov gozd.

Zahodna in severna stran gore sta skalnati in padata prek ostenja na gozdnato uravnavo nad Savinjo oziroma planini Javorje in Grohat, na kateri stoji Koča na Grohatu (1460 m).

Vir: Wikipedia

Smrekovec

Smrekovec je poimenoval 15 km dolgo pogorje predalpskega sveta, ki leži na stičišču Šaleške, Zgornje Savinjske in Zgornje Mežiške doline. Smrekovško pogorje se prične na vzhodu s Slemenom, nad njim se z vrhom Smrekovca prvič vzpne. Pogorje se preko Smrekovca nadaljuje proti vrhom Krnesa, Komna in Velikega Travnika, ki se blago dvigujejo nad zložnim pobočjem pogorja. Z Belo pečjo na zahodni strani se pogorje konča in na planini Vodole preide v Raduho.
Naravno okolje Smrekovškega pogorja je spričo naravnih danosti posebnost in hkrati naša dragocenost. Travniki in gozdovi pod Smrekovškim pogorjem so namreč še uspeli ohraniti naravo, ki je izjemna naravna dediščina Slovenije in Evrope.

Vir: smrekovec.net

Peca

Peca je podolgovata gora na meji med Slovenijo in Avstrijo, ki je prepredena z rovi nekdanjih rudnikov svinca in cinka. V eno izmed votlin Pece se je pred sovražniki skril dobrosrčni koroški Kralj Matjaž, ki naj bi še vedno bival tam. Najvišji vrh Pece je Kordeževa glava, ki je najvzhodnjejši dvatisočak v Sloveniji in nam postreže s čudovitim 360-stopinjskim razgledom. Tokratno izhodišče je izredno lepa dolina Topla, ki je zavarovana kot krajinski park. Samotne kmetije na senožetih nad dolino so enkratna arhitekturna dediščina in prebivalci Tople jo še danes skrbno ohranjajo.

Vir: slotrips.si

Pohorje

Predalpsko hribovje ali Pohorje je pogorje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom . Razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda in Slovenj Gradca, na vzhodu do Maribora in na jugu do Slovenskih Konjic. V dolžino meri približno 50 km, v širino pa 20 km. Glavni greben teče v smeri vzhod-zahod. Najvišji del Pohorja je zahodni del, ki leži nad Slovenj Gradcem (smučišče Kope) in Mislinjo.

Osrčje Pohorja predstavlja planotast svet s številnimi barji. Večji vrhovi so: Črni vrh (1543,5 m), Velika Kopa na Kopah (1542,7 m), Mala Kopa (1524 m), Žigartov vrh (1347 m), Klopni vrh (1340 m), Rogla (1517 m) in Veliki vrh (1344 m). Zahodno Pohorje je kopasto sleme nad Slovenj Gradcem, med Mislinjsko grapo, Roglo in Planinko (1392 m). Severneje leži tektonsko zasnovano Ribniško-lovrenško podolje, ki ga sestavljajo miocenske usedline nekdanjega Panonskega morja. Na južnem in jugovzhodnem obrobju so Dravinjske gorice, kjer sta se zaradi prisojne lege, nižjih nadmorskih višin, ustreznih naklonov in ugodnih prometnih razmer razvili sadjarstvo in vinogradništvo.

Različni deli pogorja so poimenovani po bližnjih krajih: Mariborsko Pohorje, Zreško Pohorje, Slovenjegraško Pohorje, Ribniško Pohorje.

Vir: Wikipedia

Kremžarica

Koča stoji na jugozahodni strani Kremžarjevega vrha (1164 m). Je najbolj zahodna pohorska planinska postojanka. Prvo kočo je zgradila Mislinjska podružnica SPD v Slovenj Gradcu malo višje od sedanje na Kernikovem vrhu in jo odprla 8. decembra 1934. Kočo so 8. marca 1944 požgali borci Zidanškove brigade, da je ne bi uporabljal nemški okupator. Po osvoboditvi je PD Slovenj Gradec zgradilo novo kočo in jo odprlo 4. julija 1948. V letih 1981 in 1982 so kočo ob pomoči delovnih organizacij temeljito prenovili in posodobili ter napeljali elektriko in vodovod; otvoritev obnovljene koče je bila 28. novembra 1982. Leta 1989 so napeljali telefon.
Koča je odprta od 20. aprila do 15. oktobra, razen ob torkih; sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V gostinskem prostoru je 40 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 18 postelj; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.

Vir: pdsg.si

Nekaj novosti in zanimivosti si lahko preberete tudi na kateri izmed strani z novicami z gorskega sveta. Hribi in novice so namreč v dobi digitalizacije zelo povezani.

Takšen portal je tudi vzponi.si, njegov osnovni namen pa je objava in prikaz novic s hribov na skupnem mestu. Vključene so povezave na izvorne vsebine odsekov in društev. Vsebina novic je nespremenjena in je last odsekov oziroma društev.

Veliko več je na voljo na portalu z novicam z gora in hribov – vzponi.si.